Na kmetiji je lepo…Grad Prestranek

Na zeliščnem vrtu

Na zeliščnem vrtuV hlevu.

Naš prvi dan na kmetiji se končuje. Pot v Prestranek je minila kot bi mignil. Še slabo ni uspelo postati nikomur. Takoj po prihodu so nam dodelili sobe, mi smo si izbrali vsak svojo posteljo, pa so nas že poklicali na sadno malico. Nabasali smo se z jabolki, grozdjem in bananami. Zunaj je deževalo, to nas ni nič motilo, ker smo se igrali z igračami, ki smo jih prinesli od doma in iz vrtca. Skozi okno na podestu smo v opazovali jahače in konje v pokriti maneži. Urna kazalca sta bila hitra, saj se nam je zdelo, da je kosilo kar sledilo malici.

Po kosilu smo utrujeni popadali po posteljah in malce podremali, potem pa smo se razveselili sonca in se šli igrat ven, na dvorišče. Po popoldanski malici (palačinke z marmelado), nas je animatorka peljala na grajski zeliščni vrt in nam povedala, da so imeli na tem posestvu pred davnimi, davnimi časi lipicance, ki so se tu rodili in ostali cela 4 leta. Do hlevov smo šli mimo peščenega vadbišča, lonžirnega kroga in sprehajalne naprave. V hlevu smo si ogledali islandske konje. Kako se že veselimo, da jih bomo jutri krtačili in jahali.

Vreme se je kisalo zato so nas povabili v jedilnico, kjer smo z malo »matematike« in ročnih spretnosti umesili testo za piškote. Vsak je razvaljal svoj kupček testa in z modelčki izrezal obliko konjička, gobice, smrečice, rožice… Ne boste verjeli, napekli smo kar štiri pekače piškotkov, katere bomo pohrustali jutri med malico. Večerjo smo komaj pojedli, čeprav je bil mlečni riž, ki ga sicer obožujemo.

Toliko za danes. Otroci so v posteljah, crkljajo se z igračami, drug za drugim jim »spanček zapira oči«.

Jutri pa pričakujte nove novičke. Če bo le internet delal.

Barbara, Ana, Katarina in Živana.